Samozdravljenje s hrano v treh korakih

Podpora samozdravljenja s hrano ni nova. Je starodavna. V njej je modrost razumevanja in čutenja telesa in duše.

Mi seveda ničesar ne zdravimo sami! Le podpiramo telo, da vklopi lastne biološke in energijske mehanizme, ki umu niso v celoti dostopni. Naravi v sebi odpremo pot, da proces opravi, kot je zamišljeno.

Kaj to pomeni? Spoznala sem, da je pot od bolezni v zdravje cikel, še bolje spirala.

Cikel poteka skozi tri ključne faze:

1. Zbolevanje

2. Zdravljenje

3. Okrevanje

Skozi razne bolezni, od ran na prebavilih in zapore črevesja, do hormonskih motenj ter kroničnega vnetja kože in dihal, se mi je vedno potrjevalo eno. Moje telo potrebuje pomoč!

Vsaka faza poteka lažje, če nanjo vplivamo s protivnetno, čistilno in regeneracijsko hrano.

Vseeno je, kako se bolezni reče in kateri mikrob je "kriv".

Ni ključ v tem, kakšno diagnozo odkrijejo ali koliko zdravil lahko dobim. Ključ do moje preobrazbe iz bolezni v zdravje nikoli ni bil v laboratorijih niti v diagnozah, ampak v preprosti vsakdanji prehranski podpori. V spremembi pogleda na bolezen in zdravje.

Ko nekaj zares preboliš, ne le potlačiš, da spet udari na plan, tedaj se lahko povrneš v ravnovesje - zdravje. Zaradi razumevanja, kako to poteka in zakaj tako poteka, pa se hkrati dvigneš na novo raven dojemanja sveta.

Faza zbolevanja

Običajno se bolezen prične s slabim počutjem in blagimi ali močnejšimi simptomi. Če se tu dobro podpreš, se v mnogih primerih bolezen konča, ne da bi napredovala.

V začetni fazi je najbolj potreben počitek in podpora s tekočinami za hidracijo in mineralizacijo vseh telesnih sistemov.

Večinoma mislimo, da je voda tista, ki celice najbolje preskrbi z vodo, a ni povsem tako. Najbolje hidrira tekočina oziroma voda, ki je obogatena vsaj z elektroliti ali tudi z naravnimi nepredelanimi maščobami. Zato kurja žup'ca ali limonada z medom zdravita bolje od vode same.

V tej fazi je tudi pomembno, da ne zanemariš pomena izključitve industrijskih pijač in napitkov z dodanimi sladkorji. 

Potrebuješ veliko tekočine, bogate z naravnimi minerali in elektroliti; nekaj primerov takih napitkov:

• naravna limonada z nesegretim medom
• zeliščni pomirjevalni ali čistilni čaji
• sveže iztisnjen sok pomaranč s koreninico ingverja
• sveži sok grenivke
• sveže iztisnjen korenčkov sok
• surovo mleko
• sveže zelenjavne juhe
• kostna, kurja ali goveja juha...

 Ne velja, da je v fazi zbolevanja treba nujno kaj jesti. Veliko bolje je piti prave stvari.

Pomembni so tudi odgovori na naslednja vprašanja.

• Se ustavite ali dirjate dalje skozi življenje?
• Se imate v fazi zbolevanja dovolj radi?
• Si pustite streči ali še vedno vi strežete drugim?
• Si vzamete dopust, ali ima služba vedno prednost, češ kaj bodo pa rekli, ali, saj me ne more nihče nadomestiti?
• Nemoteno skrbite za gospodinjstvo namesto zase? 

Dolgo se ob zgodnjih simptomih nisem imela dovolj rada. Zato sem delala vse to zgoraj, kar ni bilo dobro. Skoraj vedno se je razvila bolezen. Zato so nekatere moje bolezni postale tudi kronične.

Faza prebolevanja

Kaj pa, če ti SOS ukrepi niso dovolj in postaja intenzivnejše? Takrat vemo, da je telo preobremenjeno s strupi. Sprošča se jih več, kot se jih uspeva izločiti. To zaznamo kot glavobol, slabost, pojavi se sluz, kašelj, vročina ... 

Vročine ne zbijam, ker mi pomaga izločati odpadne snovi in tvoriti nove celice. 

In kaj še delam v fazi prebolevanja?

Podprem se  s hrano na treh ravneh

1. korak = ALKALIZACIJA

Razbremenim telesne obtoke s hrano, ki je naravna, sveža, surova in kisla (npr. limona, jabolčni kis, paradižnik, zelenjavni sokovi, kislo mleko, voda kokosovega oreha ipd.).

2. korak = VEZAVA

 Tu se usmerim v odstranjevanje strupov, da gredo zagotovo iz telesa in ne da se ponovno kam naložijo. Tu mi pomagajo citrusi s svojim pektinom, surovi siri in surova skuta, glina, včasih tudi alge.

3. korak = VAROVANJE ORGANOV

Včasih je nujno dobro zavarovati telo pred posledicami strupov, sploh če prebolevate pljučnico, če imate recimo hude glavobole ali boleče ledvice. Tedaj telo potrebuje nepredelane maščobe, npr. surovo mleko, tekoč jajčni rumenjak, napitek medeno jajce, surove maslene kreme...

Faza okrevanja

Koliko ljudi, ki preboleva težjo virusno bolezen ali virusno pljučnico, se zaveda pomembnosti faze okrevanja?

Bolezen se ne konča, ko minejo simptomi. Izjemno pomembna je zadnja faza, ki se ji namenja najmanj pozornosti, t. i. faza okrevanja. Traja še enkrat toliko, kot je trajala bolezen.

Brez tega si naredimo medvedjo uslugo; bolezen se ne pozdravi dobro, morda spet izbruhne ali človek ostane še mesece, celo leta oslabljen.

Hrana je v tej fazi izjemno pomembna. Zakaj?

Ko se simptomi umaknejo, se nekaj dni kasneje zdi, da nismo več bolni. A še vedno smo zelo šibki.

Dokler nimamo apetita, smo bolni. Faza okrevanja se začne od trenutka, ko se vrne apetit. Včasih nepotešljiv.

To je signal za konkretne jedi s poudarkom na kvalitetnih beljakovinah in maščobah, na primer:

• meso organov (najbolje pašne reje)
• morska hrana (prednost imajo ulovljene ribe, raki …)
• tatarski biftek, biftek, karpačo (doma pripravljeno!)
• enolončnice (iz stročnic, mesa, sveže zelenjave, zelišč ...)
• surovo mleko in izdelki
• domača jajca
• mandlji, bučna semena in oreščki

V obroke lahko vključite tudi proso, kvinojo...

Jejte zelenjavo in encimsko hrano: nesegreti med, jagodičevje, manj zrelo sadje...

Potrebujete več podrobnosti? Bi se radi natančneje informirali in naučili preprostega protokola, kako se s hrano podpiram skozi vse tri faze bolezni?

To počnem že skoraj dvajset let in vem, da se tega lahko nauči vsak, saj za to nisem potrebovala znanja iz medicine. Le razumeti sem morala telo, kaj počne in zakaj.

Ko kdo pri nas zboli, gremo vedno po tej poti, ki jo opisujem v knjigi Hrana za zdravje družine.