Kaj sploh je bolezen?

Danes je človek naučen, da bolezen »dobi« od zunaj kot slučaj ali usodo. Ko bolezen pride, je treba napeti vse sile, se z njo boriti in jo »odstraniti«. Nekatere bolezni pri tem veljajo za lažje, druge za težje, nekatere za rešljive, druge za nerešljive – čeprav že stoletja obstajajo tudi mnoge ozdravitve domnevno neozdravljivih stanj. So to čudeži? Je tak človek bolezen sploh imel? Ne glede na vse dvome in prognoze, del ljudi vedno preseže splošne napovedi in pričakovanja družbe ter reši problem, ki naj ga ne bi mogel rešiti. Zakaj tem ljudem uspe?

Uspe jim predvsem zato, ker si zastavijo dve pomembni vprašanji:

1. Ali globoko v sebi iskreno čutim, vem, zakaj sem zbolel/a?
2. Kako naj zdaj spremenim svoje življenje, da ne ostanem žrtev?

Povedano na najpreprostejši način: Bolezen je odtekanje življenjske energije. Ko človek spozna, da bolezen ni slučajna, se začne spraševati, kje in zakaj je izgubljal toliko svoje življenjske energije, da je zbolel. Če mu ne bi odtekalo preveč energije, bi ostal zdrav. Luknje, kjer odteka energija so tri. Prva je način prehrane, druga je stik z naravo, tretja pa so rodovno pručeni vzorci življenja.

Način prehrane

Prvi korak samozdravljenja je zavedanje, da telo pripada Zemlji in da je hrana vir življenjske moči. Stara ljudstva so te principe bolje poznala od sodobnih ljudi. Danes človek hrano procesira tako, kot tega ni počela nobena kultura doslej. S tem si odvzema veliko življenjske energije. Modernizirana hrana nima dovolj življenjske sile, da bi lahko učinkovito podpirala ozdravitev. Ko se vrnemo k načinu pridelovanja, reje in priprave hrane, ki je bliže načinom prehrane starih kultur, čemur poenostavljeno pravim "prvinska hrana", s tem zapiramo odtekanje energije in zdravljenje postane lažja naloga.

Stik z naravo

Drugi korak samozdravljenja je spoznanje, da je vse živeče v vesolju in na Zemlji, tudi človeško telo, elektro-magnetno. To pomeni, da se praznimo in polnimo. Princip je podoben kot pri polnjenju mobilne naprave. Mobilni telefon je treba vsak dan polniti z energijo. Treba pa mu je dovajati tudi brezžični signal, da lahko procesira informacije. Procesi v človekovem telesu veliko bolje tečejo, kadar se priklapljamo na zemeljski wi-fi, na planetarno energijsko polje. Te energije so npr. sončenje, bosonoga hoja, sedenje v travi, zavestno počasno dihanje, tek v naravi, sprehod skozi gozd, hoja po čistem potoku, plavanje v morju ... V zaprtih prostorih je zemeljski wi-fi šibek. Moti ga umetni wi-fi: npr. telefoni, računalniki in druge elektronske naprave. To ne pomeni, da se moramo za ozdravitev izseliti iz modernega sveta. Zelo pa pomaga, če se čim večkrat priklopimo na Zemljin wi-fi in samo smo, v miru s seboj.

Rodovni vzorci

Tretji korak samozdravljenja je zavedanje, da človek ni zgolj telo, ampak zavestno bitje. Predniki pripravijo okoliščine, v katere se človek rodi in v katerih odrašča. Hvaležni smo jim lahko za življenje. Toda v otroštvu (predvsem v prvih petih letih) nezavedno preslikamo tudi miselne in čustvene vzorce svojega rodu. Starši so naše ogledalo. Mnoge njihove načine ravnanja in mišljenja ujamemo vase. To postanejo življenjski programi, ki skozi leta oblikujejo človekove misli in čustva o sebi in svetu. Prenos bolezni v rodu ne poteka skozi gene. Poteka skozi stik genov in družbenega okolja. Vsaka bolezen je zato tudi posledica temnih misli in težkih čustev, ki smo jih ujeli od prednikov. Kadar skozi to tretjo luknjo odteče več energije kot jo priteče, človek zboli. Bolezen mu sporoča, naj temne misli in težka čustva ozavešča in spreminja. Tako rešuje najgloblje vzroke. S tem, ko rušilne programe uma in čustev uvidi in spremeni, nevede spreminja tudi svoje telo. Energija se vrača, bolezen se omili ali poslovi.

Ima bolezen smisel?

Človek živi, da bi spoznal, kdo v resnici je. Na tej poti pa je mnogo osebnih resnic, prekretnic, preizkušenj, zelenih in rdečih semaforjev. Bolezen je ena od prekretnic. Zakaj se je neka bolezen natanko zdaj pojavila? V čem je za človekovo življenje smiselna in logična? Kaj je treba uvideti in storiti, da se okolje spremeni?

Od zunaj se človek lahko podpira na mnogo načinov: s terapijami raznih medicin, gre na operacijo, jemlje zdravila, doda zelišča, izboljša prehrano. Včasih del tega ali vse to zelo pomaga – simptome zmanjša ali za nekaj časa razreši. Toda najvišja tehnologija zdravljenja je v človeku samem, ko dojame sporočilo bolezni od znotraj. Ugotovi, zakaj je zbolel in kaj mu je ta bolezen prišla sporočit. Bolezen je torej ključ do razumevanja samega sebe. Je del osebnostnega razvoja. Pogosto so mi ljudje povedali, da so bile težke bolezni ključ celo do samouresničitve, sestavni del namena in poslanstva, ki so ga že dolgo iskali.

Akutne bolezni

Akutne bolezni, ki se pojavijo občasno in potekajo omejen čas (npr. prehlad, angina, gripa, pljučnica), nosijo sporočilo, da smo v bližnji preteklosti prekomerno delali, se preveč izčrpavali, preveč energije dajali drugim, se preveč jezili na druge ali na svet, morda silili v smer, ki za nas ni prava niti mogoča. Bolezen človeka na silo ustavi, kadar preveč izprazni svojo življenjsko energijo in ker se sam ni mogel pravočasno ustaviti. Bolezen je torej sporočilo, naj se človek umakne, spočije, obnovi, si napolni zaloge energije. Bolezen pravi: Tako ne gre, tvoja odpornost je slaba, telo je izčrpano. Nekaj moraš spremeniti!

Kronične bolezni

Kronične bolezni (npr. srčno-žilna bolezen, črevesna, želodčna, ledvična bolezen, astma, multipla skleroza, osteoporoza, kronično neravnovesna ščitnica in drugo) se razvijajo dlje časa. Ne nastanejo le zaradi hrane, ampak zaradi življenjskega sloga (pomanjkanja stika z naravo) in rodovnih vzorcev (torej so prisotni tudi nezavedni globlji vzroki).

Najgloblji vzroki so vedno v temnih mislih in težkih čustvih. Izvir je v primarni družini, saj gre za nezavedne programe, ki smo jih v zgodnjem otroštvu preslikali v svoje način dojemanja sveta. Zato je ključna sestavina vsakršnega procesa (samo)zdravljenja pri vsaki kronični bolezni ozaveščanje, kaj smo ujeli v rodu in kateri življenjski programi nam najedajo počutje in zdravje. Ko te programe ozaveščamo, uvidimo, da bolezen dobi zagon v točno določenih situacijah - tedaj, ko delujemo proti sebi. Situacije so si podobne in se zelo rade ponavljajo. Katere so? Tiste, ki so že večkrat izčrpale človekovo življenjsko energijo, a se tega ni zavedal oz. takrat ni znal drugače.

Uvidenje izhoda

Če ne vidite izhoda iz bolezni ali če kljub dosedanjemu trudu težav niste rešili, to ni zato, ker niste odkrili »popolne diete« ali »prave terapije«. Morda ste hrano bistveno izboljšali, Ali vas morda ovira zapadanje v skrajnosti? Ste strogi do sebe in do svojega telesa? Pritiskate nase? Se obsojate, ker vaše rešitve niso dovolj hitre? Iščete idealno dieto? Tudi perfekcionizem je lahko rušilec zdravja. Samozdravljenje najbolje deluje, ko smo mirni in v zaupanju. Seveda delujemo: vpeljemo kakovostno hrano, preživimo več časa v naravi, dodamo druge podpore ali terapije, ki so za nas smiselne. Zavestno spreminjamo način življenja, ki je ustvaril bolezen. Vsak je sam najpomembnejši ključ v procesu zdravljenja .

Ni enega zdravljenja. Ni ene poti za vse ljudi, celo če je diagnoza ista. Vsak človek ima edinstveno pot. Zdravljenje pa je raziskovanje samega sebe. Je vztrajnost. Je zapiranje treh lukenj, kjer odteka preveč življenjske energije. Prva je izboljšanje prehrane. Druga je reden stik z naravo. Tretja je postopno osvetljevanje rušilnih rodovnih vzorcev.

Če iščete več znanja o samozdravljenju, je tu učilnica s 40 kratkimi predavanji za samostojno delo, Samozdravljenje po letnih časih. V njej kažem, kako skozi leta, vsak cikel znova in znova, zapiram tri luknje in se polnim z energijo.