Ali nočno dojenje kvari zobke?

Kako naj vemo, ali materino mleko dojenčkom in malčkom v času izraščanja zob koristi ali morda škoduje? Je treba otroku po dojenju umivati zobke? Je potrebna ukinitev nočnega dojenja, da ta sladka materina tekočina ne bi razjedla občutljivih izraščajočih zobkov?

Nekateri menijo, da tega ne moremo vedeti ali da je vsak otrok drugačen - pri enih je problem, pri drugih ni. Tisočketja zgodovine človeške vrste pravijo drugače - lahko vemo. In kaj vemo?

Doba dojenja

Dojenčki in malčki so se tisočletja, v času pred industrijsko dobo, v vseh kulturah, podnevi in ponoči dojili krepko prek prvega leta. Antropološka spoznanja kažejo, da je narava dojenje človeškega mladiča načrtovala nekako do izraščanja prvih stalnih kočnikov v starosti 5–6 let, to pa je tudi okvirni čas, ko dozori otrokov imunski sistem.^{63, 101}

Čas dojenja se je zaradi kulturnih vplivov spreminjal in danes na našem planetu povprečno traja 2–4 leta (le v zahodni razviti družbi bistveno manj). Večina otrok se ponoči osamosvoji, ko so stari 3–4 leta. Dotlej mnogi spijo z materami in nekateri se ponoči seveda tudi dojijo.

Kaj se je zgodilo v razviti družbi

Če bi dojenje povzročalo gnitje zob, bi to odkrila izkopavanja starodavnih skeletov, pojav pa bi se kazal tudi v tistih današnjih kulturah, ki se še vedno pretežno ravnajo po starodavnih vzorcih dojenja, nege in vzgoje. Toda v teh družbah kariesa pri otrocih ni (bilo) nič več. Nasprotno, gnitje zob je v zgodnjem otroštvu značilno za razvito zahodno družbo, ki svetuje zgodnje prenehanje dojenja in hiter prehod na sodobni način prehrane.

Paleontološke in antropološke terenske študije ter sodobni poizkusi gojenja bakterij na materinem mleku so pokazali, da dojenje ne povzroča kariesa, da materino mleko gradi in varuje otroško zobovje in ga lahko celo obnavlja.^{105,106,107,108,109,110}

Steinmanovi in drugi poskusi

Ravnovesje mikrobov v materinem mleku ne vodi v procese gnitja, čeprav dojenje sámo kariesa ne more preprečiti, kadar nanj vpliva druga hrana in drugi dejavniki. Ericksonova je pokazala, da se je gnitje zob pojavilo že po nekaj tednih, ko so materinemu mleku dodali deset odstotkov saharoze.¹⁰⁵ Tveganje za karies poleg industrijskega sladkorja povečujejo tudi mlečne formule oz. procesirano mleko.¹¹¹ To so pokazali Steinmanovi poizkusi v 60. letih.¹¹² Materino mleko ne spremeni kislo-bazičnega ravnovesja v otrokovih ustih, medtem ko ga prilagojeno mleko značilno poslabša. Nasveti, da bi morali dojenemu otroku po večernem dojenju umivati zobe, izvirajo od tu – iz nerazumevanja ali minimiziranja razlik med materinim mlekom in industrijsko predelanim mlekom.

Ne v prvem ne v drugem letu ali kasneje, ne ponoči in ne podnevi dojenje ne povzroča gnitja zob.

Dojenje otrokove zobe varuje

Materino mleko je eden od pomembnih varovalnih dejavnikov pred kariesom. Vzroke za karies in slab razvoj zobovja je treba iskati v drugi hrani in vplivih okolja, torej ne v (nočnem) dojenju.

Ali ima vaš otrok povečano tveganje za zobno gnilobo? Preverite naslednje dejavnike in jih zmanjšajte na minimum, dojenje pa ohranite tako, kot otroku ustreza ali ga v izogib kariesu mirno še povečajte.

Tveganje za karies najbolj povečujejo:

• sladkor (beli, rjavi in drug industrijski sladkor, glukozni in fruktozni sirupi, fruktoza v prahu)
• sladkarije in belo sladko pecivo
• sladke in sladkane pijače (sadni sokovi in drugi industrijski napitki; ne pretiravajte niti s sveže iztisnjenimi sadnimi sokovi, otrok naj sadje uživa celo)
• bela moka, bel riž in druga prečiščena žitna hrana in škrob v večjih količinah (npr. kadar bi otrok nenehno jedel testenine, krompir, kruh, cmoke, pice ipd.)
• margarine in rafinirana kuhinjska olja ter hkratno pomanjkanje naravnih maščob (v katerih so vitamini za krepke kosti in zobe)
• sterilizirano, pasterizirano mleko in vse procesirano mleko v prahu
• bolezen matere oz. stres ploda, pomanjkanje hranilnih snovi v času otrokovega razvoja
• antibiotiki in druga zdravila (ki poškodujejo črevesje in ovirajo vsrkavanje hranilnih snovi)
• drugi dejavniki (npr. kajenje matere v nosečnosti, astma in druge kronične bolezni, ponavljajoče se okužbe pri otroku, pomanjkljiva ustna higiena)

Sodobna hrana je v veliki meri industrijsko procesirana in narejena iz živil, ki niso polnovredna, ampak osiromašena. Pogosto ne vsebuje ustreznih hranilnih snovi za razvoj otroka in zdravje njegovih zob. Umetni vitamini in minerali, ki jih vanjo dodajajo, imajo vprašljivo uporabno vrednost in se pogosto slabo vsrkavajo. Takšna hrana vsebuje tudi obilo sladkorja in prečiščenih ogljikovih hidratov ter industrijsko predelanih, slabo uporabnih maščob.

Da bodo otrokovi zobje močni, poiščite svežo, naravno pridelano in polnovredno hrano. Majhen otrok naj poljubno pije toplotno neobdelano materino mleko, čisto vodo ali nesladkan čaj.

Članek je skrček enega od 100 vprašanj o dojenju iz Knjige ŽELIM DOJITI, 85. Zdravje zobkov.

Reference (po knjigi):

63. Highton B. (2001) Weaning as a natural process. Leaven, 36(6):112–4. Dostopno prek http://www.lalecheleague.org/llleaderweb/lv/lvdec00jan01p112.html .
64. Dettwyler K. (1995) A time to Wean: The Hominid Blueprint for the Natural Age of Weaning in Modern Human Populations. V: Stewart-MacAdam P in Dettwyler KA, ur.: Breastfeeding: Biocultural Perspectives. New York: Aldine deGruyter.
65. Erickson PR in Mazhari E. (1999) Investigation of the role of human breast milk in caries development. Pediatric Dentistry, 21(2):86–90.
66. Palmer B. (2000) Breastfeeding and infant caries: no connection. ABM News and Views, The Newsletter of The Academy of Breastfeeding Medicine, 6(4):27–31.
67. Palmer B. (1998) The influence of breastfeeding on the development of the oral cavity: a commentary. Journal of Human Lactation, 14(2):93–8.
68. Lavigne V. (2013) Breastfeeding and dental caries: looking at the evidence. Clinical Lactation, 4(1):12–6.
69. RibeiroNM in Ribeiro MA. (2004) Breastfeeding and early childhood caries: a critical review. Jornal de Pediatria, 80(5 Suppl):S199–S210.
70. Price WA. (1939/2008) Nutrition and Physical Degeneration. New Canaan, Connecticut: Keats Publishing.
71. Erickson PR, McClintock KL, Green NJ et al. (1998) Estimation of the caries-related risk associated with infant formulas. Journal of Pediatric Dentistry, 20:395–403.
72. Douglass WC. (2007) Raw Truth About Milk. Panama: Rhino Publishing.

Za več znanja o naravnem hranjenju otroka in družine ter razreševanju vnetij v telesu, med katera sodi tudi gnitje zob, priporočam komplet knjig Želim dojiti in Samozdravljenje s hrano. Prva je oobsežen priročnik za prva tri leta življenja, ki pa se bere po koščkih, torej ko se pojavili določena težava. Druga je kratka knjiga z osebno noto, kako sem odkrila samozdravljenje.