Spolzke trditve o »zdravi hrani«

Kaj »zdrava hrana« in kaj »zdravju škodljiva hrana«? Mislite, da je to pač jasno? Kje pa! Odgovorov je skoraj toliko, kot je ljudi, diet, prehranskih organizacij in lobijev.

Zvesto sem sledila smernicam

Vlada prepričanje, da znanstveno analiziranje hranil v živilih in določanje razmerij med njimi človeku zagotavlja vse ključne odgovore o »zdravi hrani«.. Toda prehranske bolezni so danes pogoste tudi med ljudmi, ki trdijo, da se hranijo zdravo in vestno jedo po smernicah! Kako to vem? Ker sem se dolga leta hranila po smernicah. Nikoli nisem jedla v restavracijah s hitro hrano. Imela sem odpor do njih. Moja mama je bila skrbna kuharica in v šoli sem vedno jedla – po smernicah. Rada sem imela šolsko hrano in rada sem se učila o zdravi hrani. Prehranske piramide so mi bile všeč in jemala sem jih zelo resno. Hotela sem biti zdrava. Toda že pri 18. letih sem imela rane na črevesju. Pri 23. letih pa sem doživela hude bolečine, urgenco in zaporo črevesja.


Kaj pomeni za vas zdravo?

Danes, ko imam za sabo prehransko odisejado iskanja, ko sem zdrava, lahko mirno poslušam, kako ljudje trdijo točno to, kar sem nekoč trdila sama: »Nisem redu. Preveč zbolevam. A to ni povezano s hrano, ker se res že leta zdravo hranim.«

Običajno vprašam: »Kaj pomeni za vas hraniti se zdravo?«

Potem me čudno pogledajo, češ: »Ali ne veš?« Zdrava hrana je zdrava hrana! Ali ni vse jasno?

Ljudje ne vidijo razlike, kdaj govorijo o tem, kar je za njihovo telo preverjeno koristno in dobrodejno. Redki se zares poslušajo (ti prej ali slej ozdravijo). Večina ponavlja naučene stavke o »zdravi hrani«. Ima predstavo in vgrajena tuja prepričanja, kaj je »zdravo«. Počela sem isto. Moje telo pa se ni strinjalo.


Štirje spolzki kamni

Vztrajno ponavljam isti stavek: »Kaj točno misliš s tem, da ješ zdravo?«

Ali stavek obrnem in rečem: »Katere škodljive nezdrave hrane se izogibaš?«

Na vsak način hočem slišati ta notranja prepričanja! Jih potegniti ven, na svetlo. Ker vem, da jih je dobro videti in včasih popolnoma razstaviti.

Morala sem se vsega odučiti, da sem se lahko naučila in pozdravila.

Potem človek naguba čelo, vdihne in gre vase poiskat to »znanje«, ta prepričanja. Običajno se nasloni na eno od štirih spolzkih trditev ali celo na vse štiri hkrati:

  1. »Ne jem veliko maščob.«
  2. »Izogibam se nasičenih maščob, skrbim za nizek holesterol.«
  3. »Ne jem (jem zelo malo) mesa in dovolj zelenjave.«
  4. »Pazim, da se prek hrane ne okužim s kakimi bakterijami.«

Ok. To so štiri spolzke trditve.

Na vseh teh spolzkih kamnih mi je spodrsnilo. Dokler jih nisem začela pozorno opazovati, nisem o hrani vedela skoraj nič - vse je bilo programiranje, ne znanje.

Ni dvoma. Lahko ste bolj zdravi z malo ali nič mesa in dovolj zelenjave. Lahko živite z malo maščobami in brez holesterola v hrani in ste super zdravi. Lahko ste zdravi, če jeste skoraj karkoli! Različni ljudje – različna prehrana  – zdravje ni povezano le s hrano.


Kaj pa, če niste zdravi?

Kaj pa, če imate kronične bolezni? Če je vaša odpornost nizka? Če imate pogosta vnetja? Če se vaše telo ne more postaviti v ravnovesje? Ali ne bi bilo dobro pogledati globljen v to, kaj hrana naredi? S hrano v telo pride veliko vaše energije.

Vam te štiri stvari – nizke maščobe, nizek holesterol, malo/nič mesa in dovolj zelenjave ter izogibanje bakterij v hrani – res zagotavljajo, da se boste lahko celostno pozdravili? 


Kako ljudje brez znanosti sploh vedo, kaj je »zdravo«

Nekoč ljudje niso bili tako zmedeni. Kar je bilo zelo koristno za zdravje, so zapovedali in povzdignili na raven »svete hrane«. Maščobe so bile ta »sveta hrana« praviloma v vseh kulturah sveta. Če se je bilo treba česa izogniti, so imeli tabuje – prepovedano hrano. Zaradi takšnih zapovedi in prepovedi naslednjim generacijam ni bilo treba vedno znova – z zbolevanjem in povečano smrtnostjo – odkrivati, kaj jesti in česa ne.

Prenos znanja seveda ni bil popoln. Včasih so pomešali dobre in slabe učinke ali so si kaj napačno razložili, ker so pozabili stare modrosti.  Ceno zmot so plačevali naslednji rodovi in jo plačujemo še danes. Neznanje stane. Zato potrebujemo znanost, smo rekli. Da dokončno opravimo z zadevo »zdrave hrane«.


Znanost se prebija skozi lastne napake

Znanost 20. stoletja se je lotila stvari drugače. Odmaknila se je tega, kar je veljalo v ljudski medicini. Naslonila se je na laboratorij.

Nutricionistika je našla veliko dobrih reči, a naredila tudi nekaj kolosalnih napak. Vrsta prehranskih študij je povzročila ogromno zmede še desetletja po tem, ko so jih objavili.

Štiri spolzke trditve so se ukoreninile v glavah ljudi, čeprav jih nutricionistična znanost ni mogla nikoli dokazati. Vseeno  so se prijele kot »dejstva o zdravi hrani«. Še danes jih ljudje vsak dan ponavljajo in ne vidijo, kako spodnašajo njihovo zdravje.


1 – Maslo, margarine, rastlinska olja

Ali veste, da so zdravniki v začetku 20. stoletja trdili, da je maslo zelo zdravo? V številnih virih piše, kako so odločno nasprotovali zamenjavi masla z margarinami in rastlinskimi olji, ko je te novodobne maščobe ponudila prehranska industrija. So bili ti zdravniki neumni? Niso nič vedeli, ker pač niso imeli »prave« znanosti?

Nutricionisti so po drugi svetovni vojni, posebej leta 1950, nenadoma zadevo totalno obrnili na glavo. Maslo so razglasili za škodljivo hrano, ki maši žile. Treba je bilo jesti olja. Masti in masla zato še danes nosijo neslavno nalepko »dokazano nezdrave hrane«.

Antropologi, ki so raziskovali zdravje kultur po vsem svetu, so se čudili. Tega preobrata ni bilo mogoče potrditi. Kjerkoli so našli ljudstva, ki so prisegala na masla in masti, vseh teh »dokazanih« bolezni ni bilo.

Če bi držalo, da je maslo nevarno, ali ne bi srčno-žilne bolezni pogosto videvali v Indiji in Tibetu, denimo med tibetanskimi menihi, ki velike količine masla že stoletja vsak dan – tudi desetkrat na dan – dodajajo v svoj tradicionalni čaj?

V Tibetu so antropologi nato leta 2008 izvedli zanimivo študijo z naslovom »Od maslenega čaja do Pepsija«. Opazili so, da se dogaja nekaj zaskrbljujočega. Ko se je zaradi ekonomskega napredka lokalna tibetanska hrana in pijača začela umikati komercialni hrani in še posebej industrijskim pijačam, so se na himalajsko planoto začele plaziti zahodne prehranske bolezni …

Podobno je nekaj desetletij v Afriki in Aziji, kjer so stara ljudstva živela od obilo nasičenih maščob. Ko so jih začela nadomeščati »zdrava« rastlinska olja iz tovarn, so drastično poskočile na zahodu že videne krivulje srčno-žilnih bolezni.

Ali res vemo, kaj je zdrava hrana?


2 – Holesterol kot nevarnost ali zdravilo 

Zdravniki so v začetku 20. stoletja holesterol v hrani uporabljali kot zdravilo in okrepčilo. Obilno holesterolno jed iz domače skute, smetane in jajc so npr. predpisovali bolnikom s tuberkulozo.

Zakaj sodobne smernice holesterolno hrano slikajo kot nevarnost? Ker so nastale tedaj, ko še ni bilo jasno, da napačna holesterolna slika nastane zaradi uživanja obilice industrijskih pijač (npr. kole, sokovi z umetnimi dodatki in cenenimi sladkorji), zaradi jedi iz prečiščenih mok (npr. bel kruh, krofi, sladki in slani prigrizki, procesirani kosmiči), zaradi pakirane in hitre prehrane.

Za holesterolno ravnovesje človek potrebuje umik industrijske hrane: manj rafiniranih olj, manj sladkorja, manj sladkarij, ki drastično poškodujejo srčno-žilni sistem. Vse stare kulture, ki so živele od obilice holesterola v hrani, so vedele, da naravne nepredelane maščobe niso vzrok bolezni, ampak vir sitosti, umirjenosti in odpornosti.

Ali res vemo, kaj je zdrava hrana?


3 – Rakotvorno meso

Zakaj najbolj znane mesojede populacije na svetu (npr. Eskimi, Siouxi ali Masaji) v naravnem življenjskem okolju ne trpijo za epidemijo raka? Zakaj so se brez posledic na zdravju tisočletja hranili pretežno z mesom?

Danes vemo odgovor. Rakotvorni vplivi mesa so povezani z načinom reje živali in predelavo v tovarnah, torej problem nastaja zaradi industrijske reje (antibiotiki, hormoni), intenzivne toplotne obdelave (vse do sterilizacije), kemikalij za obstojnost (nitriti), kemikalij za okus (mononatrijev glutaminat, kemično dimljenje), kemikalij za videz (rdeče barvilo), kemikalij za lepljenje kosov mesa in tako naprej brez konca.

Ali res vemo, kaj povzroča raka?


4 – Strah pred surovo hrano

Smernice zdravega prehranjevanja narekujejo temeljito toplotno obdelavo vse hrane živalskega izvora. To novodobno stališče je na zahodu preraslo v fobijo. V večini držav ZDA ste lahko za prekršek prodaje surovega mleka celo drastično kaznovani ali greste v zapor. V Sloveniji surovo mleko še dobite na tržnici ali v mlekomatu in ljudje ga dejansko jedo po vseh hribovskih kočah. Ljudje jejo tudi surove ribe in školjke. Je to tvegano vedenje ali ok za zdravje?

Mnogo kultur po svetu obožuje tradicionalne specialitete iz surovega mleka, mesa in rib, npr. surove sire, pršut, tatarski biftek, krvavi biftek, karpačo, suši, sašimi, dimljene ribe, ostrige, kaviar.  In zakaj to počnejo? Ali še vedno ne vedo, da bi bilo to hrano treba temeljito prekuhati ali vsaj pasterizirati?

Poglejmo v bistvo te čudne logike.

Delovanje imunskega sistema je boljše, ko v telesu potekajo čim bolj močni antioksidativni procesi. Najmočnejši naravni antioksidant pa je glutation. Ga poznate?

Glutation sodeluje pri odstranjevanju najnevarnejših strupov. Telo ga samo tvori, kadar redno jemo hrano, ki je bogata z nepredelano beljakovino cisteinom. Veliko te beljakovine je prav v surovi hrani živalskega izvora. Kuhanje in pasterizacija to beljakovino spremenita in poškodujeta, da je ne moremo uporabiti. Pasterizirano, kuhano in sterilno torej ne deluje.

V strahu pred mikrobi se je sodobni človek prepričal, da je treba vsak vir živalskih beljakovin segrevati ali temeljito prepreči. Tudi če je povsem svež in ni možnosti zastrupitve. Seveda je prav, da se varujemo postane sumljive hrane. Kaj pa, če zaradi neracionalnega strahu sistematično rušimo svojo odpornost?

Ali res vsi gledamo enako na to, kaj je zdrava hrana?

Ne. Niste me dobro razumeli, če mislite, da trdim, da je treba jesti meso. Ni treba.

Niti ne pravim, da je zdrava hrana to, če nekdo je ribe, mleko, maslo.

Izpostavljam nekaj povsem drugega: Dokler sem bila ujeta v ideji "zdrave hrane", ki ni pila vode, nisem mogla v tej prehranski zmedi ničesar narediti za svoje zdravje. Ko sem dojela, se je dalo vse. 


Želite več?

Potrebujete premik v pogledu na svet?

Iščete celo sliko?

Preberite knjigo Hrana za zdravje družine.

Close

50% Complete

Two Step

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua.