Probiotična hrana ali dopolnila?

probiotiki Jul 12, 2020

Človek je od nekdaj skrbel za to, da je v svoje telo vnašal hrano, ki je ustvarila dobro delujočo črevesno floro. Seveda o tem nekoč niso razmišljali na ta način. Skozi prakse prednikov so se ljudje v svoji kulturi preprosto naučili, kakšna hrana spodbuja zdravje in kakšna povzroča bolezen. Kadar so imeli prve dovolj, so bili zdravi.

Kaj pa danes? Tristo let prehranske industrije je močno spremenilo človekove prakse prehranjevanja. Mikrobno bogata, recimo ji probiotična hrana je postala »zastarela«, »nemoderna« in »zamudna za pripravo«. Koliko mladih je surovo kislo mleko, pije zelnico, peče kruh iz droži ali pozna zdravilno moč domačega jabolčnega kisa?

Popularna je hitra hrana, 'fast-food' restavracije so na vsakem vogalu, instant obroki so zaradi načina življenja pogosta rešitev, popularna je komercialna hrana iz oglasov, otroci in odrasli imajo radi sladkarije, tehno-hrana in hrana v obliki praškov pa se ponuja kot zdrav obrok. Živimo v družbi nadomestkov in prehranskih dopolnil.

Vsaki generacije je teže

Ko človek radikalno spremeni način življenja, se spremeni tudi črevesje. Simbioza z mikrobi je načeta. Flora postane šibka, širijo se bolezni. Črevesje slabijo tudi desetletja uporabe antibiotikov in drugih zdravil, pomanjkanje stika z zemljo in naravo, onesnaženo okolje – in problem se zaostruje iz generacije v generacijo.

Starši na otroke ob spočetju, porodu in po rojstvu prenesemo svojo mikrobno floro. Če je ta poškodovana in šibka, je taka tudi flora otrok.

Ali lahko kaj tudi popravimo, okrepimo in pozdravimo?

Kako naj črevesje otrok in odraslih postane prijaznejše mesto za dobro poseljevanje probiotične zdrave črevesne flore?

Ali potrebujemo probiotična prehranska dopolnila, ki jih kot odgovor na krizo zdravja razvija in ponuja sodobna družba?


Človek se ni razvil ob škatlici mikrobov v prahu 

Mnogi ljudje menijo, da so probiotična dopolnila zelo zdrava. Da so vedno potrebna ob bolezni. Da jih še posebej potrebujejo otroci. Da neješči otroci brez teh dopolnil sploh ne morejo. Da bi morala vsaka družina uporabljati te izdelke. Da je to najbolj varna in hitra pot iz bolezni. Da bi lahko črevesje dobro poselili s hrano, se jim zdi nemogoče. Ali manj učinkovito. Ali mukotrpno. Ali »otrok nič ne je« in ni izvedljivo. Kar je seveda mogoče.

Sama sodim v krog družin, ki teh dodatkov ne uporabljamo in črevesno floro gradimo s hrano. Moje črevesje je bilo pred leti bolno in poškodovano. Imela sem rane na prebavilih, v bolnico so me odpeljali zaradi zapore črevesja, moja flora pa je bila zelo slaba. To floro sem seveda prenesla tudi na otroke. Dva od štirih sinov sta imela v prvih mesecih po rojstvu zaradi tega močne kolike. Kasneje pa sem se naučila, kako črevesje krepiti z naravno domačo hrano.

Nisem še kupila probiotičnih dopolnil in nimam občutka, da jih potrebujem. Ne mislim, da jih nihče ne potrebuje – vsak izbere svoj način in ta je pravi. Če vas zanima, kakšna je razlika med poseljevanjem flore s hrano ali z dopolnili in kako lahko boljše učinke dosegate s hrano, berite dalje.


Vnos od zunaj ni ista stvar 

Probiotiki v prahu so lahko začasna podpora. Nanje gledam kot na berglo. Smiselni so, ko ni druge pomoči in ko je pomoč potrebna takoj. Denimo po daljši terapiji z antibiotiki (če še ne poznate res dobre prehranske podpore).

Toda vnašanje mikrobnih sevov od zunaj ni enako, kot če se ti sevi razvijejo od znotraj – sami. Študije, ki so ugotovile pozitivne učinke jemanja probiotičnih dopolnil, odkrito razlagajo: sevi mnogokrat niso dovolj stabilni, da bi se »udomačili« v črevesju; telo jih del zavrne in delno zavrže; kar se »prime«, je treba vedno znova sejati. 

Kaj se zgodi s floro v prahu, ki se "ne primer"? Odmrla flora je breme. Je odpadek in telo mora aktivirati mehanizme čiščenja, kar mu jemlje energijo. 

Kaj pa flora v prahu, ki "se prime"? Običajno ni trajna. Ker se ni razvila iz hrane in načina življenja, se ne obdrži. Treba jo je znova in znova vnašati. Tudi uspešni sevi začno pešati, če hrana ni prava (če bi bila, bi se v črevesju že prej verjetno naselili sami od sebe). Če morete nenehno (s "kurami") probiotično floro nadomeščati od zunaj, imunski sistem ni dovolj stabilen in odvisni ste od zunanje pomoči.

Včasih ta zunanja pomoč sploh ni pomoč. Pride lahko do simptomov. Telo seve, ki se "ne primejo" izvrže tako, da nastanejo burne reakcije odmrtja. Starši mi večkrat povedo, da je njihov otrok po "kuri" s probiotiki dobil drisko, slabost, celo izpuščaje, včasih pa tudi, da je bruhal ali zbolel. 


Kako odvreči bergle 

Stabilna flora pomeni dobro prebavo in dobro odpornost. Je odraz prehrane, načina bivanja in gibanja v naravi. Ko smo v ravnovesju, razvijemo floro, ki najbolje prebavlja našo hrano, dobro odstranjuje odpadke, dviga počutje in odpornost. Ravnovesje lahko pričnete ustvarjati takoj, ko izboljšate svoj način prehrane in življenja.

Naravna probiotična hrana, skupaj z bolj umirjenim načinom življenja, ki ga povežemo z zemljo, naravo in letnimi časi, že v nekaj mesecih, še posebej pa v letu do dveh (odvisno tudi od tega, kako poškodovano je črevesje), trajneje okrepi floro in imunski sistem.  

Probiotične hrane telo sploh ne rabi veliko. Bolj pomembno je, da jo na jedilnik dodajamo redno. Morda res ni »moderna« in morda jo otroci, če je niso vajeni, sprva nimajo radi. Morda jo tudi vajeni otroci večkrat odklonijo v prid komercialni hrani. Ni treba biti popolni. Vztrajate mirno, bodite zgled svojim otrokom in prej ali slej bo vsa družina sprejela kakšno vrsto probiotične hrane. 

Odkrivanje probiotične hrane 

Kaj je naravno probiotična hrana? Tista, ki so jo pred-prebavili probiotični mikrobi (znani tudi kot lakto-fermenti). V njej so se naselili iz zraka, v njej cvetijo in dalje živijo v našem črevesju, če jih redno, zmerno in vztrajno tako hranimo.

Vključite v svoje jedilnike redne, a zmerne količine te hrane:

  • nepasteriziran jabolčni kis
  • pravo domače surovo kislo mleko
  • domača skuta in sirotka iz surovega mleka 
  • kefir iz surovega mleka, vodni kefir
  • siri iz surovega mleka (segretje do največ 40 stopinj)
  • pravo surovo maslo ali kisla smetana
  • domače kislo zelje in repa, zelnica in repnica
  • druga domača lakto-fermentirana zelenjava
  • kruh iz kislega testa (droži)
  • rahlo kisle domače žitne kaše (iz dobro namočenih žit)
  • kombuča
  • nepasterizirano pivo
  • nežveplano domače vino
  • sojina omaka tamari, kimchi idr.

Vsako geografsko okolje ima takšno hrano. Nekoč mi je starejša ženska po enem od predavanj vsak osupla rekla: »Neverjetno. Vse to sem vedela od mladega. Zdaj kar ne morem verjeti, kako so nas prepričali, da takšna hrana ni potrebna!« 


Ne preveč in ne prehitro

Probiotična hrana, če je vnašate preveč naenkrat ali je še niste vajeni, lahko sproži mehko blato ali drisko. Začeti je treba počasi, brez naglih sprememb. Črevesje se v nekaj tednih postopoma prilagodi. Potrebuje čas, da nadomešča staro, manj učinkovito floro. Dolgoročni učinki so bistveno drugačni, trajnejši, kot če uporabljate floro v prahu.

Zakaj o tem niste slišali? Naravna hrana se pač ne oglašuje, ker od tega ni denarnih koristi. Priljubljena je logika "čudežne tabletke" ali "čarobne paličice". A to ni prava bližnjica, saj vas ne vodi do želenega cilja.

Dober primer so probiotična dopolnila za dojenčke in malčke. Zakaj materam ne povedo, da je najboljše probiotično živilo za črevesje materino mleko? Da je v njem bistveno več raznovrstnih mikrobnih sevov kot v škatlicah prahu? Matere mislijo, da bolan otrok kljub dojenju nujno potrebuje prehransko dopolnilo, kar običajno ne drži. Lahko pomaga, toda materino mleko je močnejše in daje trajnejše učinke.

Se splača vložiti čas in poskusiti z bogatenjem jedilnika? Odločitev je vaša. Pri tem vsa toplo podpiram. Ker domnevam, da si vsakdo želi bergle enkrat odvreči. 

Close

50% Complete

Two Step

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua.