Zakaj uporabljam le nesegreti med?

Je vsak med primeren in dovolj kakovosten za samozdravljenje?

Presenečena sem bila, ko sem pred 15 leti ugotovila, da ni tako. Nato sem napisala raziskovalno poročilo in knjigo s polno viri, Domači med kot hrana in zdravilo.

Odgovor je na prvi pogled preprost ...

Če želiš izvorno zdravilno moč, najmočnejše učinke, potem kupi takšen med, ki ga nikoli niso segrevali, niti do 40 stopinj (s čimer se prepreči ali razbije naravna kristalizacija).

Ljudje vprašajo: "Mojca, kateri čebelar pa ima takšen med?"

Tudi ta odgovor je preprost ... Skoraj vsak dober čebelar ga ima. Če pravilno vprašaš in poveš, kaj točno želiš, ga tudi dobiš. Kajti dobrih čebelarjev je v Sloveniji povsod dovolj.

Komu zaupati?

V praksi se stvari zapletajo, ker gre za vprašanje zaupanja. Z obeh strani.

Dober čebelar si želi kupca, ki o medu vsaj nekaj malega ve, predvsem to, da kristaliziran (strjen) med ni pokvarjen!

Ljudje neredko neupravičeno namigujejo, da je kristaliziran med »najbrž zmešan s sladkorjem«.

Nekateri kupci mislijo, da je bela plast na strjenem medu plesen, dejansko pa je povsem naraven in okusen pojav, "medeni cvet".

Fino je tudi, če veš, da medu, ki je že kristaliziral, ni treba utekočinjati, preden ga zaužiješ. Nasprotno, dobro je, da tega ne delaš.

Ozaveščen kupec si seveda želi, da čebelar v panje ne daje strupenih zdravil za zatiranje zajedalcev in da ne trdi, da je med nesegret, ko ga je »čisto malo« stalil v grelni komori, da ga je laže natočil v kozarce (češ, temperatura do 40 stopinj nič ne spremeni, to je uradno "dovoljeno" in kupcu tega ni treba niti vedeti).

Tak med zame nima več prave moči za samozdravljenje. Kot hrana je še ok, zato ne pametujem, da to ni v redu. Kupim pa ga vseeno ne.

Želiš pravo stvar?

Poglejmo, kako prideš do pravega nesegretega slovenskega medu:

1. Kupuj od znanega lokalnega čebelarja neposredno, torej ne v supermarketu, ne prek spleta in ne iz druge roke.
2. Vzpostavi stik (najprej spletno ali po telefonu) in prijazno vprašaj, ali lahko dobiš med, ki je povsem nesegret in ga niso talili iz kristalizacije.
3. Pokaži zanimanje za čebelarjevo delo: vprašaj, kje čebele nabirajo, kakšne vrste  medu so na voljo, kaj uporabljajo za zajedalce v panju ...
4. Ponovno povej, da iščeš med, ki se hitreje kristalizira ali je že kristaliziral (včasih, kako sezono pa to tudi ne bo tako, ker morda določen med ne kristalizira, se le zgosti).
5. Predvsem ne pametuj, da je med, segret do 40 stopinj, slab ali škodljiv. Ne sodi drugih kupcev niti čebelarjev.

Spoznaj bistveno razliko med tekočim medom, ki ga čebelarji točijo v sezoni od maja do avgusta, in med strdjo, to je med, ki je že naravno kristaliziral.

Za prvi pogovor je dobro vedeti:

• da kristalizacija poteka naravno in vsako leto malo drugače
• da večina slovenskega cvetličnega in gozdnega medu v večini sezon do jeseni in zime že vsaj mehko kristalizira
• da so posebne vrste medu in posebne sezone, ko je strjevanje počasno
• da nekatere vrste (npr. akacija) ne kristalizirajo tudi dve leti, a se gostijo
• da v toplejših krajih (denimo na Obali), nekateri medovi dolgo ostanejo tekoči

Vklopi svoj šesti čut

Vklopi svoj notranji glas. Je to, kar sliši, to, kar ti želiš? Čutiš zaupanje? Imaš občutek, da ti kaj prikrivajo?

So ti rekli, da je do 40 stopinj zagotovo popolnoma v redu? Ne dobiš jasnega odgovora glede segrevanja medu? Previdno. Išči naprej.

So se razveselili kupca, ki pozna razliko med nesegetim medom in (sicer še kakovostnim) medom, segretim do 40 stopinj, ki pa je vendarle že spremenjen? Ti je čebelar celo zaupal, da tudi sam uživa le nesegret med, del pa ga stali, ker ljudje tako hočejo? To je to - to je tvoj čebelar.

Ob bolezni in v preprostih vsakdanjih receptih uporabim pravo stvar - povsod.

Dodajam ga že v NAPITKE ZA ENERGIČNO JUTRO. 

KLIKNI TUKAJ in vzemi brezplačno knjižico ter preizkusi prvi korak.